Od 2. do 4. decembra 2010 je v Ljubljani potekal 5. znanstveni kongres Šport mladih 2010. Pod pokroviteljstvom Predsednika Republike in Olimpijskega komiteja Slovenije ga je v svojih prostorih organizirala Fakulteta za šport in s tem na znanstven način obeležila 50-letnico svojega obstoja. Na delih kongresa so bili prisotni tudi predstavniki Slovenske univerzitetne športne zveze.

Na otvoritveni slovesnosti je udeležence pozdravil prof. dr. Milan Žvan, dekan Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, ki je tudi član Izvršnega odbora in strokovnega sveta SUSA.

O različnih razsežnostih športa otrok in mladine je spregovorilo preko 150 raziskovalcev in strokovnjakov iz več kot 15 držav. Uvodna predavanja so pripravili priznani svetovni raziskovalci. Delo je potekalo v štirih delovnih sekcijah, udeleženci pa so lahko obiskali tudi tri delavnice.

Znanstveni dokazi kažejo, da je strokovno vodena, dovolj intenzivna, kakovostno strukturirana in redna športna vadba edina telesna dejavnost, ki ima lahko takšne pozitivne učinke, da nevtralizirajo negativne posledice današnjega pretežno sedečega načina življenja otrok. »Ključni problem je, da ne porabimo toliko kalorij, kolikor jih vnesemo v telo. Zadnje raziskave kažejo, da bi morali biti 9. do 15. letni otroci zmerno telesno dejavni najmanj 90 minut dnevno, da bi dosegli želene učinke,« je med drugim predstavil znanstvene dokaze Karsten Froberg iz Univerze Southern Denmark. Kot kažejo tudi raziskave iz Slovenije so otroci v prostem času zaradi spremenjenega življenjskega sloga mnogo manj telesno dejavni kot so bili nekoč. Posledice so vidne. »Delež prekomerno težkih in debelih enajstletnih otrok se je v Sloveniji v dveh desetletjih povečal iz 16,5% na 28%,« je naše izsledke predstavil Gregor Jurak iz Fakultete za šport iz Ljubljane. Kenneth Hardman iz Univerze v Worcestru, Velika Britanija, pa na podlagi študije o vsebinah športne vzgoje, ki jih poučujejo v evropskih šolah, predlaga, da učitelji športne vzgoje svoje poučevanje mnogo bolj osredotočijo na poučevanje za zdrav življenjski slog, pri tem pa naj bodo posamezni športi sredstvo za dosego tega cilja in ne sam cilj. »Na ta način bomo dobili telesno izobražene učence, ki bodo ustrezno telesno dejavni tudi v prostem času,« zaključuje Hardman. »Samo šolska športna vzgoja ne more rešiti sedanjega stanja,« se z njim strinja Manuel Vizuete Carrizosa iz Univerze Extremadura, Španija.

V razpravi se je oblikovalo mnenje, da bo pomemben dejavnik vsebinskega preskoka v poučevanju športne vzgoje ustrezno učno okolje za športno vzgojo, ki bo učencem tehnološko blizu, učitelju pa bo omogočilo posredovanje teh vsebin. Strinjali so se, da je prenovljena športna dvorana Krn na Fakulteti za šport z ustrezno informacijsko komunikacijsko tehnologijo lahko prototip telovadnice prihodnosti. Za delo v takšni telovadnici pa bodo potrebne ustrezne kompetence učiteljev. Mednje sodi tudi skrb za zdravo hrbtenico kot eno tveganih točk telesa pri pretežno sedečem načinu življenja mladih, predstavlja problem Vojko Strojnik iz ljubljanske Fakultete za šport. Z vidika ustrezne ergonomije predlaga tudi spremenjeno šolsko pohištvo.»Vsak otrok je izziv za učitelja,« je svoje predavanje o delu z otroci s posebnimi potrebami zaključila Hana Valkova iz Univerze Palacky iz češkega Olomuca. To velja tako za šolski prostor kot za delo z mladimi v društvih in klubih. Izsledki, ki jih je predstavil Sébastien Ratel iz Univerze Blaise-Pascal, Clermont-Ferrand, Francija, kažejo na fiziološke posebnosti, ki jih morajo trenerji mladih športnikov upoštevati pri svojem delu. Njegov rojak Wladimir Andreff iz pariške Sorbone pa je opozoril na nehumanost in okoriščanje velikih klubov pri prestopih mladoletnih športnikov.

Več informacij o kongresu je na voljo na spletni strani www.youthsport2010.si .