Predstavitev največjega študentskega športnega dogodka
Univerzijade so velika mednarodna več-panožna športna tekmovanja namenjena športnikom študentom z vseh celin. Univerzijade potekajo vsake dve leti. Univerzijade so več kot le športni dogodki. Univerzijade odražajo moto Mednarodne univerzitetne športne zveze (FISU) »Odličnost v umu in telesu« ter poleg športnega, izpostavljajo tudi izobraževalni in kulturni vidik. Poleg promocije športa in športne odličnosti je smoter univerzijad promocija mednacionalnega in medkulturnega sodelovanja ter izmenjave izkušenj in doživetij študentov in vseh delov sveta.
UNIVERZIJADA: UNIVERZA + OLIMPIJADA
Beseda »univerzijada« je skovanka iz dveh besed: besede »univerza« in besede »olimpijada«. Že sama beseda univerzijada tako govori o tem, da so univerzijade namenjene športnikom študentom.
Univerzijade organizira Mednarodna univerzitetna športna zveza – FISU, v katero je združenih 164 nacionalnih univerzitetnih športnih organizacij (www.fisu.net). Univerzijado pogosto imenujejo tudi »Svetovne univerzitetne igre« ali »Svetovne študentske igre«.
Pobuda za organizacijo svetovnih študentskih športnih iger se je pojavila še pred ustanovitvijo Mednarodne univerzitetne športne zveze leta 1949. Francoz Jean Petitjean je bil organizator niza mednarodnih univerzitetnih športnih dogodkov, ki so se začeli leta 1923 pod nazivom Mednarodna univerzitetna tekmovanja.
Prva univerzijada, kot jih poznamo danes, je bila organizirana s strani FISU leta 1959 v Torinu v Italiji. Do današnjega dne je bilo organiziranih 29. poletnih in 28. zimskih univerzijad.
V spodnji tabeli so nanizana leta in lokacije izvedbe univerzijad od leta 1959 do danes:
|
Letnica |
Št.iger |
Poletna univerzijada |
Št.iger |
Zimska univerzijada |
|
1959 |
I |
Turin, Italija |
— |
|
|
1960 |
— |
I |
Chamonix, Francija |
|
|
1961 |
II |
Sofia, Bolgarija |
— |
|
|
1962 |
— |
II |
Villars, Švica |
|
|
1963 |
III |
Porto Alegre, Brazilija |
— |
|
|
1964 |
— |
III |
Špindlerův Mlýn, Češkoslovaška |
|
|
1965 |
IV |
Budapest, Madžarska |
— |
|
|
1966 |
— |
IV |
Sestriere, Italija |
|
|
1967 |
V |
Tokyo, Japonska |
— |
|
|
1968 |
— |
V |
Innsbruck, Avstrija |
|
|
1970 |
VI |
Turin, Italija |
VI |
Rovaniemi, Finska |
|
1972 |
— |
VII |
Lake Placid, ZDA |
|
|
1973 |
VII |
Moscow, Sovjetska zveza |
— |
|
|
1975 |
VIII |
Rome, Italija |
VIII |
Livigno, Italija |
|
1977 |
IX |
Sofia, Bolgarija |
— |
|
|
1978 |
— |
IX |
Špindlerův Mlýn, Češkoslovaška |
|
|
1979 |
X |
Mexico City, Meksiko |
— |
|
|
1981 |
XI |
Bucharest, Romunija |
X |
Jaca, Španija |
|
1983 |
XII |
Edmonton, Kanada |
XI |
Sofia, Bulgaria |
|
1985 |
XIII |
Kobe, Japonska |
XII |
Belluno, Italija |
|
1987 |
XIV |
Zagreb, Jugoslavia |
XIII |
Štrbské Pleso, Češkoslovaška |
|
1989 |
XV |
Duisburg, Zahodna Nemčija |
XIV |
Sofia, Bolgarija |
|
1991 |
XVI |
Sheffield, Združeno kraljestvo |
XV |
Sapporo, Japonska |
|
1993 |
XVII |
Buffalo, ZDA |
XVI |
Zakopane, Poljska |
|
1995 |
XVIII |
Fukuoka, Japonska |
XVII |
Jaca, Španija |
|
1997 |
XIX |
Sicily, Italija |
XVIII |
Muju, Južna Koreja |
|
1999 |
XX |
Palma de Mallorca, Španija |
XIX |
Poprad / Tatry, Slovaška |
|
2001 |
XXI |
Beijing, Kitajska |
XX |
Zakopane, Poljska |
|
2003 |
XXII |
Daegu, Južna Korea |
XXI |
Tarvisio, Italija |
|
2005 |
XXIII |
Izmir, Turčija |
XXII |
Innsbruck, Avstrija |
|
2007 |
XXIV |
Bangkok, Tajska |
XXIII |
Turin, Italija |
|
2009 |
XXV |
Belgrade, Srbija |
XXIV |
Harbin, Kitajska |
|
2011 |
XXVI |
Shenzhen, Kitajska |
XXV |
Erzurum, Turčija |
|
2013 |
XXVII |
Kazan, Rusija |
XXVI |
Trentino, Italija |
|
2015 |
XXVIII |
Gwangju, Južna Koreja |
XXVII |
Granada, Španija / Štrbské Pleso & Osrblie, Slovaška |
|
2017 |
XXIX |
Tajpej, Tajvan |
XXVIII |
Almati, Kazahstan |
|
2019 |
XXX |
Neapelj, Italija |
XXIX |
Krasnojarsk, Ruska Federacija |
NAJVEČJI ŠPORTNI DOGODEK ZA OLIMPIJADO
Univerzijade se po velikosti oziroma številu udeležencev uvrščajo med največje svetovne športne dogodke. Poletna univerzijada je po številu udeležencev drugi največji svetovni športni dogodek, takoj za poletnimi olimpijskimi igrami. Največje doslej zabeleženo število športnikov je bilo na 26. poletni univerzijadi v kitajskem Shenzhenu leta 2011 na kateri je sodelovalo 10.622 športnikov. Največ držav pa je sodelovalo na 22. poletni univerzijadi v Daeguju v Južni Koreji, kjer je sodelovalo 174 držav.
48% NOSILCEV OLIMPIJSKIH MEDALJ SO TUDI NOSILCI MEDALJ NA UNIVERZIJADAH
Mednarodna univerzitetna športna zveza vodi evidenco udeležencev in prejemnikov medalj na univerzijadah ter jih primerja z nosilci odličij z olimpijskih iger. Podatki zbrani do vključno leta 2013 kažejo, da je 48% olimpijskih medaljistov tudi nosilcev medalj na univerzijadah kar priča o tem, da so univerzijade vrhunski dogodki.
Število prejetih odličij na univerzijadah odraža velikost sodelujočih držav in je zelo podoben številu osvojenih medalj na olimpijadah.
|
# |
Ime države |
Zlata |
Srebrna |
Bronasta |
Skupaj |
|
1 |
ZDA |
501 |
445 |
399 |
1345 |
|
2 |
Kitajska |
426 |
292 |
248 |
966 |
|
3 |
Rusija |
416 |
337 |
389 |
1142 |
|
4 |
Sovjetska zveza |
396 |
322 |
246 |
964 |
|
5 |
Japonska |
325 |
326 |
408 |
1059 |
|
6 |
Južna Koreja |
222 |
184 |
211 |
617 |
|
7 |
Italija |
179 |
186 |
242 |
607 |
|
8 |
Ukrajina |
170 |
177 |
169 |
516 |
|
9 |
Romunija |
144 |
127 |
139 |
410 |
|
10 |
Madžarska |
118 |
97 |
111 |
326 |
| ... | ..... | ||||
| 56 | Slovenija | 5 | 7 | 8 | 20 |
Univerzijade so svetovni vrhunski športni dogodki kar pričajo imena vrhunskih športnikov svetovnega kova, zlasti na poletnih univerzijadah. Dosežki na univerzijadah so pripoznani tudi v Sloveniji – Pogoji, pravila in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji predvidevajo dodelitev kategorizacije mednarodnega razreda za dosežke na poletni in zimski univerzijadi.
