Strožji pogoji pri obdelavi osebnih podatkov

Strožji pogoji pri obdelavi osebnih podatkov

Konec maja 2018 se bo začela uporabljati nova evropska ureditev varstva osebnih podatkov, po kateri bodo po mnenju Informacijskega pooblaščenca RS podlage za obdelavo osebnih podatkov članov društev bolj zapletene. Društva morajo namreč v okviru svojega delovanja obdelovati osebne podatke svojih članov, če so ti fizične osebe. Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora obstajati ustrezna pravna podlaga.

Po dosedanjem zakonu je osebna privolitev članov, ki privolitev za obdelavo svojih osebnih podatkov podajo hkrati z včlanitvijo, ustrezna podlaga za obdelavo osebnih podatkov za namene delovanja društva.


25. maja 2018 bo v Sloveniji začela veljati Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES. Uredba bo vplivala tudi na obdelavo osebnih podatkov članov društev.

Med podlage za obdelavo osebnih podatkov članov društev bodo po novem sodili osebna privolitev, zakon, ki določa obveznost društva glede zbiranja osebnih podatkov, pogodbeno razmerje, osebni podatki se bodo lahko zbirali tudi, ko bo obstajal zakoniti interes, ki bo prevladal nad interesom ali temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznika.


Osebna privolitev kot temelj za obdelavo osebnih podatkov se bo v praksi najpogosteje pojavljala predvsem v položajih, ko obdelava osebnih podatkov ne bo potrebna za izvajanje temeljnih dejavnosti društva, zlasti ko gre za posredovanje podatkov tretjim osebam, kar vključuje tudi javno objavo, ki ni potrebna za delovanje društva. Takšna privolitev bo morala biti konkretna, informativna, razumljiva izjava, dana z nedvoumnim pritrdilnim dejanjem in dokazljiva.


V kolikor gre za podlage za obdelavo osebnih podatkov, bi se lahko včlanitev v društvo obravnavala kot »sklenitev pogodbe«. Združevanja v društva je prostovoljno in namenjeno skupnemu sodelovanju pri uresničevanju določenih (skupnih) interesnih ciljev, kar sovpada z značilnostmi obligacijskega razmerja pri družbeni pogodbi (skupen namen, skupno prispevanje k uresničevanju ciljev, prostovoljno oziroma svobodno združevanje). Gre za tiste vrste obdelav, ki so vezane na članstvo, kamor spada na primer tudi vodenje seznama članov društva, vabljenje članov društva na zbor članov in podobno.


V nekaterih primerih lahko ustrezno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov članov društva predstavlja tudi določba Splošne uredbe, po kateri je obdelava zakonita tudi, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva društvo (upravljavec ali tretja oseba).


Obdelava posebnih vrst osebnih podatkov (ali občutljivih osebnih podatkov) se nanaša na obdelavo podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, obdelava genskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo in je načeloma prepovedana. Izjeme določa le Splošna uredba, ki določa, v katerih primerih je obdelava takšnih podatkov dopustna.

 

 

Facebook Twitter Google+ Pinterest