Kaj je doping?

Kaj je doping?

Ljudje so že od nekdaj uporabljali različne snovi za izboljšanje sposobnosti oziroma za doseganje višjih stanj zavesti. Sprva so se te snovi uporabljale predvsem v obredne namene, pozneje pa tudi v vojaške ali za premagovanje večjih telesnih naporov. Tudi danes se v športu mnogi poslužujejo različnih učinkovin, s pomočjo katerih želijo izboljšati svoje rezltate in tako na nepošten način premagati svoje tekmece, ki so se bolj trudili oziroma so bolj nadarjeni.

Učinkovine, ki izboljšajo zmogljivosti športnikov, lahko delimo na tiste, ki so prepovedane na tekmovanjih in izven tekmovanj, uživanje nekaterih snovi je prepovedano zgolj na tekmovanjih, spet druge učinkovine pa niso dovoljene v določenih športnih panogah.

Že južnoameriški Indijanci so žvečili liste koke, da so povečali vzdržljivost, leta 2737 pr. n. št. je kitajski cesar Shen-Nung napisal knjigo, v kateri je opisal učinke nekaterih snovi, tudi Arabci so se posluževali določenih rastilin, da bi povečali svojo vzdržljivost. Grški olimpijci so že 400–300 let pr. n. št. uporabljali poživljajoče napoje iz izvlečkov gob in rastlinskih zrn. V starem Rimu so gladiatorji pili različne zeliščne napoje, da bi njihovi boji trajali čim dlje in da bi bili čim bolj krvavi.

Pozneje je šport v glavnem zamrl in z njim tudi doping. Doping se je znova pojavil šele v 19. stol., ko se je ponovno začel razvijati šport, prišlo pa je tudi do napredka v medicini.

Prve dopinške kontrole so bile opravljene leta 1966, 1983 je MOK prevzel akreditacijo laboratorijev za kontrolo dopinga. 1989 je Svet Evrope sprejel protidopinško konvencijo. Leta 1990 so uvedli nenapovedano preskušanje. Leta1996 pa je bila ustanovljena slovenska nacionalna antidopinška komisija. 
 

Vsaka prepovedana snov ali postopek, ki je vključen na Listo prepovedanih snovi in postopkov predstavlja tveganje in/ali ima stranske učinke. Nekatere prepovedane snovi so sicer namenjene za terapevtske namene in se izdajajo le na recept. Snovi, ki jih jemljejo športniki so mnogokrat proizvedene in se prodajajo na črnem trgu, zato je verjetnost, da vsebujejo nečistoče, velika. Take snovi lahko povzročijo hude zdravstvene probleme. V primeru, da športnik jemlje različne vrste prepovedanih snovi, so stranski učinki te kombinacije še veliko bolj hudi in resni in lahko vodijo do usodnega konca.

Nekatere izmed snovi so prepovedane na in izven tekmovanj:

Anabolični agensi (steroidi) so sintetično proizvedene snovi, ki posnemajo delovanje testosterona, hormona, ki ga naravno proizvaja telo. Anabolični agensi povečajo sintezo proteinov in pospešijo mišično rast. Imajo tudi androgene učinke, vključno z razvojem moških karakteristik kot so globji glas in večja poraščenost. 

Peptidni hormoni, rastni dejavniki in sorodne snovi se  mnogokrat uporabljajo v terapevtske namene, največkrat za zdravljenje prezgodaj rojenih otrok in pri zdravljenju raka.
V športu se največkrat zlorabljajo eritropoetin (EPO), inzulin, rastni dejavniki (npr. IGF-1) in rastni hormon (hGH). 

Beta-2 agonisti se v medicini uporabljajo za razširitev dihalnih poti pri zdravljenju astme in drugih dihalnih (pljučnih) obolenj. Nekatere raziskave so pokazale, da beta-2 agonisti lahko, kadar je njihova prisotnost v krvi močno povečana, vplivajo na izboljšanje telesnih sposobnosti.

Diuretiki in drugi maskirni agensi se v medicini uporabljajo pri zdravljenju odpovedi ledvic, hiperteznije in pri srčnem popuščanju. V primeru, da se diuretike jemlje brez zdravniškega nadzora, lahko pride do izčrpanja kalijevih zaloh in celo smrti.

Krvni doping obsega postopke, ki povečujejo sposobnost krvi za prenos kisika. Krvni doping se uporablja za povečanje rdečih krvnih celic v telesu s pomočjo transfuzije (avtologne ali homologne). Rezultat je povečan hematokrit (odstotek rdečih krvnih celic v krvi), kar pomeni, da lahko telo prenese več kisika v aktivne celice.

Na tekmovanjih pa so prepovedana:

Poživila, na primer amfetamini in kokain, vplivajo na centralni živčni sistem in zdravniki z njimi zdravijo bolezenska stanja kot so pomanjkanje koncentracije, astma, debelost in narkolepsija. Poživila lahko povečajo budnost, zmanjšajo utrujenost ter pri športnikih povečajo tekmovalnost in napadalnost.

Narkotiki se v manjših odmerkih v medicini uporabljajo za blaženje hudih bolečin. Vendar, pa lahko prekomerno zaužitje narkotikov vodi do motenj dihanja in celo smrti.

Kanabinoidi so snovi, ki jih lahko najdemo v posušenih cvetovih, listih ali smoli rastline kanabis. Kanabis poznamo tudi pod imenom marihuana, trava, hašiš, ... Uporaba kanabisa povzroči, da je uporabnik evforičen in sproščen. Uporabo kanabisa največkrat povezujemo z t.i. rekreacijskim oz. družabnim okoljem. Vendar pa, ne glede na to v kakšnem okolju je športnik vzel kanabis, če ga najdejo v njegovem vzorcu na tekmovanju, to pomeni kršenje protidopinških pravil. Nevarnost kanabinoidov je, da se lahko določeni presnovki kopičijo v maščobnih celicah in so tako prisotni v urinu še več tednov po uporabi, odvisno od uporabnikovega metabolizma in drugih življenjskih navad. 

Glukokortikosteroidi – Osnovni medicinski namen teh spojin je zdravljenje alergij, astme, vnetij in kožnih bolezni.

Glukokortikosteroide pogosto najdemo v kapljicah za oči in ušesa ter v nosnih sprejih. Lahko so prisotni tudi v injekcijah, kremah, svečkah, oralnih tabletah in v inhalatorjih. 

Snovi, ki so prepovedane v določenih športnih panogoh:

Beta blokatorji se v medicini uporabljajo za nadzor hipertenzije, srčne aritmije, angine pektoris (hude bolečine v prsih), migren in živčnih ali anksioznih stanj. 

 Se nadaljuje (Naslednjič: Kakšne stranske učinke imajo posamezne učinkovine na posameznika)

Povzeto po strani www.sloado.si/. Fotografija je simbolična.

 

Facebook Twitter Google+ Pinterest