Isaković: Udeleženci univerzijade, bodite neustrašni in se zabavajte!
V petek se bo v Tajpeju z otvoritveno slovesnostjo začela 29. poletna univerzijada, na kateri organizatorji pričakujejo prek 10.000 udeležencev. Med njimi bo tudi 61 Slovencev, ki bodo imeli priložnost, da v konkurenci športnikov z vsega sveta dosežejo odmeven rezultat in obogatijo seznam slovenskih športnikov z odličjem s poletne univerzijade. Na vrhu le-tega je nekdanja odlična plavalka Sara Isaković.
Gorenjka je v svoji bogati karieri osvajala odličja na največjih športnih dogodkih na svetu. Vrhunec je dosegla leta 2008, ko je na olimpijskih igrah v Pekingu osvojila srebro na 200 metrov prosto, pohvali pa se lahko tudi s tem, da si je v letih 2007 in 2009 na dveh izvedbah poletne univerzijade priborila tri odličja. Z njo smo se med drugim pogovarjali o spominih na največji dosežek kariere v Pekingu in na nastope na poletni univerzijadi, jo vprašali, kaj bi kot izkušena tekmovalka in magistra psihologije svetovala športnikom, ki bodo prvič tekmovali na poletni univerzijadi, hkrati pa smo tudi preverili, kako se je privadila na življenje na Norveškem.
Letos minevajo tri leta, odkar ste uradno končali svojo športno kariero in se podali na poslovno pot. Ali ste v tem času ostali povezani s plavanjem ali ste se povsem osredotočili na nove izzive?
Ne mine dan, da ne bi bila povezana s plavanjem, naj bo to ohranjanje stikov s kolegi plavalci z vsega sveta, delo s plavalcem (ura plavanja ali predavanja o psihologiji), spremljanje plavanja po televiziji, spremljanje plavalnih rezultatov, samostojni trening plavanja (včasih še vedno plavam), navsezadnje pa se mi o plavanju včasih tudi sanja (smeh)! Včasih te sanje niso tako prijetne, saj se mi v njih prikazuje trener, ki mi žene na vso moč, ali pa sem na štartnem bloku in se pripravljam na skok, vendar pa sem brez kopalk, plavalne kape ali plavalnih očal. Tako lahko rečem, da plavanje še vedno predstavlja pomemben del mojega življenja in ga tudi vedno bo. A vsa moja pozornost je usmerjena v novo kariero športne psihologijnje (angleško Performance Psychologist).
Na svoji bogati športni poti ste osvojili številna odličja in pustili globok pečat v slovenskem plavanju, saj ste edina slovenska plavalka z medaljo na olimpijskih igrah. Kako dobro se spominjate svojega srebra z iger v Pekingu leta 2008?
V tem času, ko odgovarjam na vprašanja, mineva devet let, odkar sem osvojila svojo medaljo. Ne morem verjeti, da bo prihodnje leto od tega dogodka minilo že deset let! Če verjamete ali ne, vsakič, ko vidim svoj nastop v Pekingu ali pa posnetek, ki je povezan z mojo izkušnjo teh olimpijskih iger, postanem zelo čustvena. Moje srce začne pospešeno biti in vsi spomini privrejo na dan. To je neverjeten trenutek, ki se ga še danes z veseljem spominjam. Še bolj pomembno je to, da mi bo do konca življenja služil kot opomnik, da lahko uresničim prav vse, če si to le dovolj močno želim in bom v to usmerila vse svoje misli.
Ste trikratna udeleženka olimpijskih iger. Svojih prvih ste se udeležili leta 2004 pri komaj 16 letih. Kako ste kot mlado dekle doživeli premierni nastop na največjem športnem tekmovanju na svetu, kaj vam je najbolj ostalo v spominu?
Olimpijske igre so me povsem prevzele. Spomnim se, da sem se slikala s številnimi zvezdniki svetovnega kova in zaradi tega nekoliko izgubila osredotočenost na nastop. Obenem se spominjam, da me je bilo na štartnem bloku zelo strah in nisem mogla pokazati svojega najboljšega plavanja. Kljub temu je bilo to tekmovanje zame velika izkušnja in uživala sem v vsakem trenutku! Najbolj se mi je v spomin vtisnil trenutek, ko sem na otvoritveni slovesnosti vkorakala na štadion in zaslišala vzklike vzpodbude več desettisočglave množice navijačev. S tem so se mi uresničile sanje, to je bil trenutek, o katerem sem sanjala, odkar sem kot deklica po televiziji spremljala olimpijske igre v Sydneyju.
Eno izmed tekmovanj, na katerem ste bili zelo uspešni, so bile tudi poletne univerzijade, na katerih ste v letih 2007 in 2009 skupaj osvojili tri odličja. Kako cenite to študentsko tekmovanje, ki se po samem obsegu in številu udeležencev lahko primerja z olimpijskimi igrami?
Univerzijada bo vedno imela posebno mesto v mojem srcu. Vsekakor gre za tekmovanje, ki je manj stresno od olimpijskih iger (smeh), obenem pa imajo športniki v atletski vasi bogatejše socialno življenje. Spominjam se, da sem v času tekmovanja spoznala veliko odličnih posameznikov z vsega sveta, s katerimi sem ohranila stik vse do danes. Poletna univerzijada v Bangkoku je bila zelo lepa izkušnja, še bolj pa to velja za poletno univerzijado leta 2009 v Beogradu, saj sem tekmovala pred domačim občinstvom, družino in prijatelji, ki živijo v Srbiji. Za nameček sem tam osvojila zlato na 200 metrov prosto, kar je mojo izkušnjo naredilo še toliko bolj nepozabno. Univerzijada je tekmovanje, ki je zelo spoštovano, obenem pa atletom, ki se pripravljajo na največje dogodke, predstavlja priložnost za nabiranje izkušenj. Hkrati gre za prekrasno tekmovanje za vse študente športnike, ki niso predani le svojemu športu, temveč tudi svojemu študiju.
Večina študentov športnikov se na univerzijadi prvič sreča s pritiskom, ki ga prinaša veliko tekmovanje. Vi ste bili v drugačnem položaju, saj ste se leta 2007 univerzijade v Bangkoku, kjer ste osvojili srebro in bron, udeležili po nastopu na olimpijskih igrah v Atenah. Kako so vam izkušnje z iger pomagale pri uspehu v Bangkoku?
Med olimpijskimi igrami v Atenah in univerzijado v Bangkoku sem imela še veliko drugih tekmovanj, kot na primer svetovna in evropska prvenstva. Zavoljo teh tekmovanj sem postala boljša plavalka in svoje znanje uporabila tudi v Bangkoku, kar mi je še dodatno pomagalo pri oblikovanju v konkurenčno plavalko.
Kot izkušena olimpijka in magistra psihologije še kako dobro veste, kaj prinaša nastop na največjih športnih dogodkih. Kaj bi svetovali študentom, ki se letos prvič podajajo na poletno univerzijado, največje študentsko tekmovanje na svetu?
Vsem študentom, ki bodo nastopili na prihajajoči univerzijadi, bi sporočila: Bodite neustrašni in se zabavajte. Ostanite osredotočeni in se posvetite le svojemu tekmovanju oziroma igri. Na končni rezultat, uvrstitev oziroma medaljo ne morete vplivati, imate vpliv le na to, kako boste uporabili svoje sposobnosti v danem trenutku. Zavedajte se, da če boste k tekmi pristopili z velikimi pričakovanji in pritiskom, obstaja velika verjetnost, da vam bo spodletelo. Uspeh vam lahko prepreči le vaš um, zato imejte zbrane misli in ustrezen odnos. Dihajte. Ostanite skromni, a tudi strastni. Če ste se zelo trudili in na vsakem treningu dali vse od sebe, potem lahko upravičeno čutite, da ste ustrezno pripravljeni, samozavestni in verjamete vase. Tekmujte z vsem svojim srcem, smejte se in se osredotočite na nastop. Na koncu dneva pa uživajte v izkušnji, naj vas ta oblikuje v močnejšega in bolj žilavega atleta, s seboj pa odnesite zabavne spomine na druženje s sotekmovalci in prijatelji z vsega sveta.
Za vas je značilno, da ste se veliko selili. Po dokončanem študiju na univerzi Berkeley ste nekaj časa delali kot asistentka laboratoriju v San Diegu, nato ste se preselili v Dubaj, ki ga označujete za svoj dom, letos pa ste našli nov izziv v zagonskem podjetju Fitsmind na Norveškem. Kako ste se znašli v novem okolju?
Na Norveškem sem le nekaj mesecev, vendar mi je ta država hitro prirastla k srcu. Živim v Oslu, ki je prelepo mesto. Vesela sem, da sem se vrnila v Evropo. Tu je vse zelo prijetno, narava, drevesa in vonj rož. Ukvarjam se z različnimi projekti, ki so povezani z duševnim treningom. Še vedno rastem kot mlada profesionalka in upam, da si bom po uspešni plavalni karieri zgradila tudi uspešno kariero izven bazena. Zavedam se, da bosta potrebna potrpežljivost in trdo delo, vendar to zame ni nič novega. Pa poglejmo, kam me bo popeljala ta pot!
